preloder

V Železniškem muzeju Slovenskih železnic v Ljubljani si lahko ogledate avstrijsko drezino ÖBB X626.195 (ÖBB 9485 583), ki je v zasebni lasti Antona Galuna. Z njo se je mogoče ob posebnih prireditvah v muzeju tudi zapeljati. Drezina je bila izdelana okrog leta 1960, kot serija X625, tip BM 70, nato pa bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z novim motorjem predelana v X626, tip BM 100. Z njo so delo opravljali v Celovcu.

Avstrijska drezina ÖBB X626.195 (ÖBB 9485 583) v Železniškem muzeju SŽ (foto: Miško Kranjec)

Predelava drezin X625 v X626 z močnejšim motorjem

Avstrijske železnice v povojnem obdobju niso imele ustreznih drezin za vzdrževanje prog in prevoz osebja. Leta 1958 so razvili serijo drezin X625 (BM 70) in jih izdelali 58. Nosile so oznake X625.001-058. Ker dvotaktni motor Jenbacher JW 70 ni izpolnil pričakovanj podjetja, so v drezine začeli vgrajevati šestvaljne, štiritaktne dizelske motorje Steyr WD 610. Tako so nastale drezine serije X626, tipa BM 100. Med letoma 1974 in 1994 je bilo v tovarni železniških vozil, ÖBB Werke Wörth, izdelanih oziroma iz serije X625 predelanih 131 drezin. Označene so bile s serijskimi številkami X626.101-231. Zaradi rumene barve in škatlaste oblike so dobile vzdevek poštni nabiralniki.

Ob posebnih prireditvah v muzeju se je mogoče z drezino tudi zapeljati. (foto: Miško Kranjec)

Poglavitni tehnični podatki drezine X626 (BM 100):

  • dolžina čez odbojnike 5,3 m,
  • masa 5,5 t,
  • nosilnost 1,5 t,
  • razpored osi B,
  • masa priklopnih vagonov do 115 t,
  • najvišja hitrost 50 km/h,
  • št. sedišč 8+1,
  • moč motorja 74 kW.

Drezina ima mehanski prenos moči z dvojnimi valjčnimi verigami na obe osi preko nesinhroniziranega štiristopenjskega menjalnika. Dve vrsti priklopa drezini omogočata vleko različnih vrst vagonov in vozičkov. Voznik sedi bočno v smeri vožnje.

V drezini je poleg voznika prostora še za osem oseb. (foto: Miško Kranjec)

VEČ O MUZEJSKI ZBIRKI: