Ena najboljših konstrukcij nekdanje Južne železnice (Südbahn – SB), mejnik pri konstruiranju lokomotiv. Hans Steffan in Ernst Prossy sta jo razvila posebej za progo Ljubljana – Trst, torej je avtohtona. Sodobniki so občudovali njeno “utilitaristično strogost, trpko lepoto".
Na preizkusnih vožnjah leta 1910 je razvila največjo moč kar 1547 KM (!) in največjo hitrost 128 km/h. Razširila se je tudi na druge proge Južne železnice v Avstriji in na Madžarskem. Skupaj 57 so jih izdelale lokomotivske tovarne StEG na Dunaju, WLF v Floridsdorfu in Strojna tovarna v Budimpešti.
Danes obstajata še dve takšni lokomotivi, avstrijska 109.13 in madžarska 109.109.
Tehnične lastnosti
Prejšnje oznake: SB 109.38, DRB 38 4119
Konstrukcijski tip: 2C h2
Letnik: 1914 (od 1910)
Tovarna: WLF Floridsdorf
Teža: 100 t
Osna obremenitev: 14,4 t
Dolžina: 17,6 m
Premer pogonskih koles: 1740 mm
Tlak pare: 13 bar
Moč: 735 kW (1000 KM)
Največja hitrost: 90 km/h
