preloder

Med prvimi in najbolj zvestimi, ki vozijo vrtno lokomotivo v Železniškem muzeju, je gotovo Miloš Jocif. To je njegova zgodba, kako se je navdušil nad vrtno železnico in kako je sestavil svojo prvo lokomotivo.

»Prvič sem videl vrtno železnico v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so na televiziji predvajali serijo Walta Disneya,« svoj »prvi stik« z vrtno železnico opiše Jocif. Naslednji korak je sredina 80. let, ko sta z Urošem Filipličem začela graditi vrtne lokomotive. »Nekoč sem na sprehodu videl na vrtu neke hiše del železniške proge. Izkazalo se je, da je to vrt Uroša Filipliča, ki je bil zaposlen v Železniškem muzeju. Doma za hišo je imel vagon in progo, po kateri je vozil,« opiše začetek dolgoletnega prijateljstva in skupnega razvijanja vrtnih lokomotiv.

Jocif se je prve izdelave svoje vrtne električne lokomotive leta 1987 lotil tako, da jo je narisal in ko je imel sestavne dele v domači garaži, jo je tudi sam sestavil. Strojne obdelave so mu naredili prijatelji, armaturo za lokomotivo je kupil v Nemčiji. Sestavljanje je zaradi čakanja na dele trajalo kar tri leta.

Miloš Jocif na Bledu leta 1990 z njegovo prvo lokomotivo. (Foto: arhiv Miloš Jocif)

Varnost mojih potnikov je na prvem mestu

Varnost potnikov je pri vsaki vožnji na prvem mestu, poudari Jocif. Pred vsako vožnjo potnike opozori, naj sedijo na miru in naj se ne nagibajo. Pri majhnih otrocih tudi zahteva, da se z njimi pelje eden od staršev.

Jocif ima pet voznih vagonov, na katerih je skupno 15 sedežev, s katerimi prevaža svoje potnike.

Jocifova lokomotiva je ozkotirna lokomotiva serije JŽ 97, pomanjšana v merilu 1:5 in izdelana leta 1991. Prava lokomotiva JŽ 97-028 stoji na območju Železniškega muzeja. »Original je bosanska ozkotirna lokomotiva za zobate železnice. Namenjena je bila prevozom na strmih delih proge, in sicer na dveh rednih progah med Konjicem in Bradino ter med Travnikom in Donjim Vakufom, obe progi sta v BiH,« pojasni Jocif. Njegova miniaturna lokomotiva tehta okoli 150 kilogramov. Vsakih pet let jo temeljito prebarva in tudi tehnično kaj izboljša. Medtem ko jo po vsaki vožnji temeljito očisti in namaže.

V Železniškem muzeju si lahko ogledate pravo lokomotivo, z modelom pa vas popelje ljubitelj vrtnih lokomotiv Miloš Jocif. (Foto: arhiv Miloš Jocif)

Premog in para

Kaj poganja vrtno lokomotivo? Premog, ki ga več prijateljev, ki imajo vrtne lokomotive, uvozijo iz Nemčije. Za ogrevanje lokomotive, za kar je potrebna vsaj ena ura pred začetkom vožnje, porabi dva kilograma premoga. Bistveno več porabi vode, uporablja namreč izključno deževnico, ker je bolj »mehka voda«. Na kilogram premoga porabi štiri litre vode.

Za vožnjo z vrtno lokomotivo Jocif uporablja črn premog iz Nemčije. Ko pa gre s svojo vrtno lokomotivo na obisk v avstrijski Gradec, tam kuri izključno mešanico antracita in oglja, ta mešanica namreč ne pušča niti dima niti pretiranega vonja.

Otroško navdušenje

Miloš Jocif se je rodil v hiši, ki je neposredno nad železniško postajo v Kranju. Pripoveduje, kako je kot otrok vsak dan opazoval vlake. Ker je bil oče železničar, do upokojitve leta 1980 zaposlen kot prometnik na Jugoslovanskih železnicah, ga je pogosto vzel sabo v službo. Ko se je Miloš naveličal ali se začel dolgočasiti, ga je oče posadil na vlak in ga poslal domov v Kranj.

Jocif tudi opisuje, kako je pogosto skozi okno svoje sobe opazoval Titov Modri vlak. Za morda malo mlajše kratka zgodovina Modrega vlaka: Gre za kultni vlak, s katerim je Tito prepotoval več kot pol milijona kilometrov. Z njim je prevažal tudi britansko kraljico Elizabeto II. in etiopskega cesarja Haileja Selassieja. Modri vlak je v Beograd tudi odpeljal Titovo truplo iz Ljubljane. Modri vlak so sestavljali luksuzno opremljeni vagoni. Osnova je bil Titov salon, nato pa še slovesni salon, De Gaullov vagon, restavracija in posebej vagon za osebje, včasih tudi spalni vagoni. Vlak je bil okrašen z luksuznim pohištvom svojega časa. Danes je temeljito obnovljen in ohranja prvotni videz, saj je večina notranjosti avtentična. Okrašen je z lesenimi elementi in intarzijami iz mahagonija, hruške in oreha. Vlak je za časa Titovega življenja stal večinoma le na treh lokacijah: v Beogradu, Puli ali Kranju. »V Kranju je stal na zadnjem tiru, tik pod našo hišo. Ampak je bil vedno tako močno zastražen, da niti na postajo nisem mogel priti z naše strani, kaj šele blizu njega,« pove Jocif.

Leta 1991 na Bledu s parno lokomotivo. (Foto: arhiv Miloš Jocif)

Kje vse so vrtne železnice po Sloveniji

V Sloveniji je po Jocifovi oceni osem navdušencev, ki imajo svojo vrtno lokomotivo širine 184 milimetrov. Poleg proge vrtne železnice na območju Železniškega muzeja Slovenskih železnic je proga še v Mariboru in pa na Raki na Dolenjskem. Tu imata dva domačina, ki sta se priselila iz Švice, na svojem posestvu progo za vrtno železnico, osnovni krog ima okoli 350 metrov.

Pred leti je Jocif vozil vsak dan, zdaj vozi približno desetkrat na leto. Včasih svojo lokomotivo pelje tudi na vožnje po progi vrtne železnice v avstrijskem Gradcu.

Miloš Jocif s svojo parno lokomotivo in mladimi potniki na progi vrtne železnice pri Železniškem muzeju Slovenskih železnic. Foto: Miško Kranjec